Svetlana Makarovič

MRTVEC PRIDE PO LJUBICO

Koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj
Micika je ljubila Anzelna in Anzel je ljubil Miciko. Toda njuna ljubezen ni imela srečne prihodnosti. Šla je v grob skupaj z Anzelnom, Miciki pa ostane življenje, ki ga noče, življenje, kakršno ji hočejo vsiliti drugi ...

O predstavi

Micika je ljubila Anzelna in Anzel je ljubil Miciko. Toda njuna ljubezen ni imela srečne prihodnosti. Šla je v grob skupaj z Anzelnom, Miciki pa ostane življenje, ki ga noče, življenje, kakršno ji hočejo vsiliti drugi ...

Drama Mrtvec pride po ljubico ima korenine v istoimenski ljudski pesmi in tudi v Prešernovi predelavi Burgerjeve Lenore. Avtorica je temo obdelala pretresljivo in drugače, jo uzrla iz drugih zornih kotov. Tako skozi shizofrenijo uvede dve junakinji, dve Miciki, ki se borita za prevlado oziroma preživetje. Ob njiju je tu še sveti Tadej, potovec, videc, spovedovalec grehov. Pa dve materi. Micikina in Mlinarjeva. Nobena od njiju ni ušla ostremu peresu Makarovičeve. Mlinarjeva še mrtva ošteva sina in mu daje navodila, kako naj žaluje za njo. Ker ga v vsem tako prekaša in ga spominja, da je zanj žrtvovala vse, ji dolguje vsaj to, da ravna tako, kot je njej prav. Druga Micika od Mlinarja preračunljivo zahteva, naj nanjo prepiše mlin, če hoče, da se bo poročila z njim. Pravi, da bo mlin potem lahko zažgala pri belem dnevu, saj bo njen. Pozna namreč strašno skrivnost, in sicer, da je Mlinar položil roko na Anzelna, njenega mrtvega ljubega. Prve Micike ni več, ker za pravo ljubezen v takem svetu ni prostora.

O avtorici

Svetlano Makarovič zagotovo poznajo Slovenci vseh generacij. Svoj talent razdaja na vseh poljih literature, od poezije do lutkovnih iger za otroke.

Začetek njene ustvarjalne poti je močno povezan z gledališčem, saj se je po končanem študiju dramske igre najprej preizkusila na odrih Mestnega gledališča in ljubljanske Drame. Gledališču je svoj obolus že kmalu poklonila z besedili Smrad opera, Sen zelenjavne noči in Mrtvec pride po ljubico, v spominu kranjskega občinstva pa je nedvomno ostala njena komedija Teta Magda. Skorajda nepotrebno je omenjati njen ogromni opus za otroke, od pravljic do gledaliških del, ki jih najmlajše občinstvo gleda z neizmernim navdušenjem. Med igranimi predstavami, namenjenimi otrokom, je bila nepozabna tudi Sapramiška v Prešernovem gledališču.

O režiserju

Jernej Lorenci je gledališki režiser, ki s svojimi uprizoritvami že več kot petnajst let burka slovensko gledališko morje, njegov gledališki zalet pa pušča brazde tudi drugod. Bil je umetniški vodja Gledališča Ptuj, za režijsko delo pa je prejel mnogo domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2006 je postal asistent, leto kasneje pa docent za področje gledališke in radijske režije na ljubljanski AGRFT.

V Prešernovem gledališču se je kot režiser predstavil v sezoni 2011/2012 z drzno postavitvijo kultnega besedila sodobne angleške dramatike Kako jemati njeno življenje Martina Crimpa. Na lanskem Borštnikovem srečanju je predstava Nevihta Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega v njegovi režiji in izvedbi MGL prejela kar devet nagrad, tudi za najboljšo uprizoritev in režijo.

 

MRTVEC NA FESTIVALIH: 

38. Dnevi satire Fadila Hadžića (2014), Zagreb, Hrvaška
49. Festival Borštnikovo srečanje (2014), Maribor
42. mednarodni festival Infant (2015), Novi Sad, Srbija
Mednarodni festival Neta (2015), Bukarešta, Romunija
50. mednarodni festival Dimitra, Solun, Grčija
9. mednarodni festival Teszt (2016), Temišvar, Romunija
41. mednarodni festival Mot, Skopje, Makedonija
1. mednarodni festival FETT (2016), Tuzla, Bosna in Hercegovina 
30. festival Barski letopis, Črna gora
Mednarodni gledališki festival Reflex 4 (maj 2018), Sfântu Gheorghe, Romunija
Mednarodni gledališki festival Varna Summer Bolgarija
Festival svetovnega gledališča Sofija, Bolgarija


NAGRADE:

  • Posebno priznanje žirije za izvajanje glasbe v živo na 38. Dnevih satire Fadila Hadžića (2014) v Zagrebu
  • Nagrada DSGKT za najboljšo uprizoritev v sezoni 2013/2014 na festivalu 49. Borštnikovo srečanje (2014), Maribor
  • Ana Urbanc - Borštnikova nagrada za mlado igralko za vlogo Micike na festivalu 49. Borštnikovo srečanje (2014), Maribor
  • Branko Rožman - Borštnikova nagrada za glasbo na festivalu 49. Borštnikovo srečanje (2014), Maribor
  • Borut Veselko - nagrada za najboljšo moško vlogo na 1. mednarodnem festivalu FETT (2016), Tuzla

 

Delo
Patricija Maličev
11. 07. 2015

/… Predstava Mrtvec pride po ljubico v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj je nedavno uspešno gostovala v Bukarešti na festivalu mreže NETA, nato pa še v Solunu na 50. festivalu Dimitria. Še pred tem je predstava gostovala v Moskvi in še prej je na Borštnikovem srečanju prejela nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev sezone (2013/2014 ) ter nagrado Borštnikovega srečanja za mlado igralko Ani Urbanc za vlogo Prve Micike. /

Večer
Zdenko Kodrič
24. 04. 2014

/… Igra Svetlane Makarovič je v Lorencijevi percepciji še zmeraj poetična in konfiktna, ledena in radikalna, polna pasti in anekdot. Niti za trenutek ne izgubi dramskega naboja, če pa že, je tu muzika, ki napetost drži nad vodo. Nova postavitev Mrtveca je nenavadna tudi po interpretaciji. Deziluzija ljubezni je poudarjena do skrajnosti. /

Delo
Matej Bogataj
01. 04. 2014

/... Lorenci in ekipa peljejo uprizoritev v počasnem tempu, s premolki in minimalizmom, ki je podprt z notranjo intenzivnostjo, predvsem pa igro izostrijo in napnejo: če v originalu ni z neba nobene štime, če se dogaja pod izpraznjenim nebom, je zdaj v uprizoritvi štime in muzike čez in čez, pa še kot celota vse štima. /

Gorenjski glas
Igor Kavčič
01. 04. 2014

/… V predstavi vstopamo v prvinski svet poganskih in krščanskih ritualov, v svet arhetipskega, naj to velja tako za posameznika kot kolektiv ….. Lorenciju je uspelo združiti igralsko ekipo Prešernovega gledališča v eno celoto. Ansambel (tudi dobesedno), ob zahtevnem besedilu, polnem simbolike in prispodob, na odru deluje odlično, preprosto ne pojenja občutek, da igralce (in glasbenike) vseskozi povezuje ena in edina energija Svetlanine »romantike«. /

Dnevnik
Ana Perne
01. 04. 2014

/... Lorencijev Mrtvec pride po ljubico tako prižene k vrhuncu grozljivo komponento zgodbe, ki jo sicer pelje v nenehni skrbi za vpetost občinstva in v »koncertni« obliki, s katero se po svoji strani približa (izvorni) ljudski pesmi. /

Delo
Peter Kolšek
27. 03. 2014

/… Makarovičeva je motiv, ki ga pozna tudi slovensko ljudsko slovstvo, uporabila zelo izvirno, pač v skladu s svojo koncepcijo vseprisotnega zla v človeku. /

dnevnik.si
Ana Schnabl
27. 03. 2014

/… Uprizoritev, po Lorencijevih besedah, ni nastajala zlahka, je pa končni rezultat toliko bolj dragocen. Igra prinaša star motiv, znan že iz istoimenske ljudske pesmi in Prešernove predelave Bürgerjeve Leonore, serviran na sodobnemu človeku bližji način – namreč skozi shizofrenijo, izbris in ljubezen kot kupčijo. /

Gorenjski glas
Igor Kavčič
21. 03. 2014

/… Pogled v vašo režijsko preteklost ne skriva, da so vam blizu zahtevnejša dramska besedila, pogosto težko uprizorljiva besedila pa vam predstavljajo še poseben izziv. Kam uvrščate ta trenutek za vas aktualno delo Makarovičeve?

Jernej Lorenci: "Na videz gre za enostavno kratko dramo, skorajda dramolet, ampak Svetlana nas je postavila na izjemno enigmatično pot, na kateri iščemo uprizoritveni rob …/

Svetlana Makarovič
Premiera
27. marec 2014 v PGK, 16. april 2014 v MG Ptuj. Koprodukcija: Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj
106 minut, brez odmora
Avtor
Svetlana Makarovič
Režiser
Jernej Lorenci
Skladatelj
Branko Rožman
Asistent režiserja in koreograf
Gregor Luštek
Dramaturginja
Marinka Poštrak
Scenograf
Branko Hojnik
Kostumografinja
Belinda Radulović
Lektorica
Maja Cerar
Oblikovalec maske
Matej Pajntar
Oblikovalec svetlobe
Drago Cerkovnik
Učitelj harmonike, korepetitor in glasbeni vzgojitelj
Branko Rožman
Igrajo
Druga Micika
Vesna Pernarčič
Anzel
Miha Rodman
Mlinarjev
Aljoša Ternovšek
Mlinarjev
Blaž Setnikar
Mati
Darja Reichman
Sveti Tadej
Borut Veselko
Mrtva Mlinarica
Vesna Jevnikar
Prva Micika
Ana Urbanc k. g.
Čelistka
Judita Polak k.g./ Ema Kobal k.g.
Kitarist
Ciril Roblek k.g.