Branislav Nušić

ŽALUJOČA DRUŽINA

Koprodukcija s SLG Celje
Strupena komedija o lažeh, pohlepu in lovu na dediščino.

Nušićeve komedije so bile pred leti stalnica tudi na slovenskih odrih, vendar je od zadnje uprizoritve minilo že kar nekaj časa. Njegove politične komedije (Gospa ministrica, Sumljiva oseba, Narodni poslanec) so danes prav tako aktualne kot pred več kot sto leti, ko so nastale, in prav zato se je Nušić kot najbolj znan srbski komediograf zapisal med nesporne klasike.

Pri iskanju aktualne in hkrati večne ter bridke komedije smo se s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje odločili, da v režiji enega najbolj prodornih režiserjev mlade generacije Igorja Vuka Torbice uprizorimo Nušićeve Žalujoče ostale, ki na naših odrih niso bili velikokrat na sporedu; za razliko od drugih tudi ne gre za neposredno politično obarvano besedilo, a je na neki specifičen način izrazito »slovensko« oziroma slovenceljsko.

Mojster karakterne komedije Branislav Nušić je namreč svojo kritično ost usmeril v pokvarjeno, sprenevedavo in povampirjeno družbo oziroma družino, ki se po stričevem pogrebu zbere na njegovem domu in v kateri je vsak od tako imenovanih »sorodnikov« prepričan o tem, da je prav on neizpodbitno upravičen do dediščine, kar je v Sloveniji konec koncev postalo že nekakšen nacionalni »šport« oziroma arhetip, skozi katerega se zrcalijo moralna sprevrženost, pohlep, dvoličnost in lakomnost. Duhovite, strupene in večno aktualne Nušićeve igre o razkrinkavanju hipokrizije, laži in pohlepa zato ne razumemo zgolj kot lahkotne, sproščujoče in neobvezne komedije, ampak predvsem kot priložnost za radikalno kritiko in detekcijo družbene moralno-etične sprevrženosti, obenem pa tudi kot koncizen in neusmiljen prikaz vsakdanje človeške banalnosti in pritlehnosti.

Nušić je v Žalujočih ostalih izjemno natančno prikazal in predvsem razkrinkal naravo sprevrženih in lažnih odnosov v družini, ko maske sprenevedave malomeščanske srenje zaradi pohlepa začnejo padati in pred nami zazevata zgolj primitivizem in zvitost malega človeka in lokalnih oblastnikov. Komedijo v novem prevodu Aleksandre Rekar bomo – prvič v koprodukcijskem sodelovanju s SLG Celje – uprizorili kot otvoritveno predstavo naslednje sezone. Z njo bi radi izrisali v komedijsko formo »odet« kritičen prikaz slovenske družbe in družine. Obenem pa so Žalujoči ostali tako zaradi tematike kot zaradi uravnotežene in obsežne igralske zasedbe idealno besedilo za kreativno sodelovanje obeh gledališč.

 

O REŽISERJU

Igor Vuk Torbica je diplomiral na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu, kjer je prejel nagrado Huga Kleina za najboljšega študenta gledališke režije v generaciji. Od leta 2015 je asistent pri predmetu Gledališka režija in doktorand na isti akademiji. Že med študijem so beograjska gledališča njegove produkcije uvrščala na repertoar (Pokojnik Branislava Nušića, Bog masakra Jasmine Reza), osvajale so nagrade (študentski grand prix na Studio festu in grand prix na Nušićevih dnevih). Za magistrsko režijo je postavil na oder Don Juana v gledališču Toša Jovanović v Zrenjaninu. Prvi profesionalni projekt, Razbiti vrč, pa je režiral v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu. Gre za predstavo, ki se je udeležila rekordnega števila festivalov in se predstavila širokemu občinstvu. Sledila je še odmevna režija Hinkemanna Ernsta Tollerja v Zagrebškem gledališču mladih. Kot režiserja ga najbolj zanima odkrivanje manj znanih klasik, ki jih revitalizira na svoj način.

 

Festivali in gostovanja v 2017:

Dnevi komedije 2017, Celje
Sterijino pozorje, Novi Sad, Srbija
40. Dnevi satire Fadila Hadžića, Zagreb, Hrvaška
Narodno gledališče Kikinda, Srbija
Gledališki maraton Sombor, Srbija
Festival Mesto gledališče Budva, Črna gora

 

Nagrada:

Žlahtni režiser 2017 - Igor Vuk Torbica

Večer
Melita Forstnerič Hajnšek
19. 01. 2017

/… Mladi režiser Igor Vuk Torbica in dramaturginja Katarina Pejovič nista šla zelo daleč z reaktualizacijo temelja, niti ju ni zanimala pretirano večna aktualnost ali pač brezčasnost človeških napak, kot so pohlep, častihlepnost, hipokrizija, oportunizem. /

[pdf , 265 kb]
Dnevnik
Zala Dobovšek
01. 10. 2016

/… Žalujoča družina je povsem suvereno izvedena in igralsko usklajena, režija pa je očitno zašla v tihi kompromis z veličino dramatikove avtoritete, s čimer je predstava vsekakor izgubila precej avtorskega pečata in samosvojosti, ki je sicer pri Torbici vselej prisotna. Ne le v oblikI režiserskih domislic, ampak predvsem v sporočilni neposrednosti in načelnosti. /

[pdf , 266 kb]
Delo - Sobotna priloga
Patricija Maličev
01. 10. 2016

/… Patricija Maličev: Rekli ste, da bi radi udejanjali gledališče mimo družbenih matric in kapric - kaj to pomeni?

Igor Vuk Torbica: … gledališče se ukvarja z ljudmi. In ljudje s svojimi predsodki so osnovni gledališki material. V tem je posebnost teatra. Če se v projektu ob meni ne zberejo sodelavci, ki so tam iz podobnih razlogov in principov, potem si mediokritetni kompromisi v slogu, »Aha, kaj lahko s tem, kar imam na razpolago, naredim«, sledijo drug za drugim. /

[pdf , 2.5 mb]
Gorenjski glas
Igor Kavčič
30. 09. 2016

/… Ansambel je v svoji koristoljubni užaloščenosti homogen, saj skoraj vsak izmed igralcev v igri pusti svoj odtis, osrednjo vlogo na bojnem polju z dediščino pa ima vendarle zakonski par, lokalni politik in njegova žena, lika ki sta ju po meri ukrojila Peter Musevski in Darja Reichman. /

Kritika - Gorenjski glas [pdf , 608 kb]
Radio Slovenija 1
Staša Grahek
26. 09. 2016

/... V kranjski uprizoritvi se krdelo žalujočih gnete okrog velikega hladilnika, ki kot simbol blaginje ob bazenu in klavirju dominira na odru. /

Kritika - Radio Slovenija [pdf , 66 kb]
Branislav Nušić
Premiera
24. september 2016 v Prešernovem gledališču Kranj; 7. oktober 2016 v SLG Celje
90 minut, nima odmora
Naslov izvirnika
Ožalošćena porodica
Prevajalka
Aleksandra Rekar
Režiser
Igor Vuk Torbica
Dramaturginja
Katarina Pejović
Scenograf
Branko Hojnik
Kostumografinja
Jelena Proković
Skladatelj, avtor priredb in korepetitor
Drago Ivanuša
Lektor
Jože Volk
Oblikovalec svetlobe
Bojan Hudernik
Oblikovalec maske
Matej Pajntar
Igrajo
Agaton Arsić, okrajni načelnik v pokoju
Peter Musevski
Proka Purić, občinski uradnik
Borut Veselko
Miča Stanimirović
Aljoša Ternovšek
dr. Petrović, odvetnik
Blaž Setnikar
Simka, Agatonova soproga
Darja Reichman
Tanasije Dimitrijević, trgovec
Aljoša Koltak
Trifun Spasić, nezaposlen meščan
Andrej Murenc/David Čeh
Vida, Tanasijeva soproga
Lučka Počkaj
Gina, Prokova soproga
Barbara Ribnikar k. g. / Pia Zemljič
Sarka, vdova
Barbara Medvešček
Danica
Liza Marija Grašič k.g.
Tehnično osebje
Tehnični vodja Igor Berginc Inspicient in rekviziter Ciril Roblek Šepetalka Judita Polak Tonski mojster Robert Obed Lučni mojster Bojan Hudernik Garderoberka Bojana Fornazarič Odrski tehniki Robert Rajgelj, Simon Markelj, Boštjan Marčun in Jošt Cvikl