Žrelo je srhljiva alegorija o človeku, čigar obstoj se je skrčil na prvinsko lakoto. Lakota (ali požrešnost) kot primarni motiv je tu simbol človeškega pohlepa. Ne simbolizira je le naslov – žrelo, ampak tudi »ime« glavnega junaka: Tisti, ki je požrl svoje ime. Zgodba besedila je skoraj pravljična: lačen človek hodi skozi gozd in dež, ki pada, ga navdaja z upanjem, da se bo najedel, kajti po dežju zrastejo gobe in gobe so dobra hrana.