Thomas Bernhard

Zabava za Borisa

V Bernhardovi bravurozni maniri napisana drama prinaša prostor stvaritve vrhunskih režijsko-igralskih kreacij.

Zabava za Borisa (Ein Fest für Boris) je prva drama Thomasa Bernharda. Napisal jo je leta 1970 in v njej z radikalno družbeno kritiko ciljal natanko tja, kjer se je kotilo in pod pretvezo dobrodelnosti prikrivalo seme zla. Gre za neizprosno igro o dvoličnosti družbe in njenih posameznikov, ki z navidezno dobrodelnostjo poskušajo prikriti svojo čustveno hendikepiranost in željo po (pre)moči. 

Kot v vseh drugih njegovih dramskih in romanesknih delih je tudi v Zabavi za Borisa z analitičnim pogledom, ki ne prizanaša nikomur, avstrijski družbi kot prototipu sprenevedave kulture zadal ''smrtni udarec''. Usmeril ga je v dvolično moralo dobrodelnosti, ki za lažnim humanizmom skriva globoke korenine prikritega totalitarizma. Današnja podoba sveta žal kaže prav takšno ali pa še izrazitejšo sliko dvoličnosti in prikritega oblastništva. Prav na to želimo opozoriti z novo uprizoritvijo Bernhardove drame. Gre za zgodbo o ženski, ki v avtomobilski nesreči izgubi moža in ostane brez nog, njeno življenje pa postane srhljiv in grotesken prikaz dobrodelnosti. Invalidka, za katero skrbi služkinja Johanna, se namreč odloči, da se bo poročila s prav tako hendikepiranim klošarjem iz azila za brezdomce ter mu v svojem razkošnem domu omogočila lepše in prijetnejše življenje. Toda, kaj naj bi za brezdomca Borisa pomenilo lepše življenje? Izkaže se, da dobrotnica, ki jo Bernhard sarkastično poimenuje kar Dobra, ni tako dobra, kot se želi sama pokazati pred svetom na dobrodelnih prireditvah in humanitarnih plesih. Dobra se je namreč za svojo humano gesto odločila izključno iz egoističnih in narcističnih vzgibov. Čeprav je hendikepirana, pa s perfidnostjo oblastniške gospodarice do skrajne meje človeškega dostojanstva terorizira svojo negovalko in družabnico Johanno. Ta stoično sprejema neobrzdane samogovore svoje gospodarice in prenaša njena ponižanja. Nič manj oblasten in poln absurdnih kapric ni niti njen odnos do Borisa. Oba, Johanna in Boris, muhavost in zahtevnost svoje gospodarice prenašata nadvse vdano in potrpežljivo, medtem ko Dobra oba izrablja zgolj za svoja egoistično-sadistična dejanja.

Vsi trije osrednji liki drame so značilno bernhardovsko telesno zaznamovani. Njihova obsojenost na nedejavnost je v nasprotju s strastnimi in ognjevitimi besedami, ki bruhajo iz njih. Postavljeni so v zaprte, osamljene svetove, obsojeni na groteskno popačenost medsebojnih odnosov. Boris v Dobrinem snobovskem svetu postaja otopel in vedno bolj hrepeni po vrnitvi v azil. Dobrine manipulacije, ki izvirajo iz strahu pred samoto, iz želje po moči in družbenem priznanju, pa doživijo vrhunec v rojstnodnevni zabavi za Borisa, na katero so povabljeni vsi njegovi nekdanji tovariši, brezdomci iz azila.  

 

Nagovor direktorice: 

http://www.pgk.si/info/gledalisce/nagovor

Beseda umetniške vodje in dramaturginje:

http://www.pgk.si/info/gledalisce/beseda

Gorenjski glas
Igor Kavčič
22. 03. 2019

»Igralci so zelo temeljiti, raziskujejo, se preizprašujejo in se ne bojijo poglobiti v stvari, ki niso ravno prijetne. Nimajo predsodkov, ne bojijo se poskusiti česarkoli, četudi jim to ni blizu oziroma jim je neznano. « 

[pdf , 318 kb]
Marec 2019
23
sob
danes
19.30
26
tor
čez 3 dni
Thomas Bernhard
Prva slovenska uprizoritev
Premiera
Premiera v Prešernovem gledališču Kranj 23. marca 2019 Premiera v Mestnem gledališču Ptuj oktobra 2019. Koprodukcija: Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj
130 min, z enim odmorom
Naslov izvirnika
Ein Fest für Boris
Prevajalec
Jani Virk
Režiserka
Snežana Trišić
Dramaturginja
Marinka Poštrak
Scenograf
Branko Hojnik
Kostumografka
Marina Sremac
Skladateljica
Irena Popović
Koreograf
Branko Potočan
Lektorica
Barbara Rogelj
Oblikovalec luči
Igor Berginc
Oblikovalec maske
Matej Pajntar
Asistentka scenografa
Sara Slivnik
Igrajo
Dobra, brez nog
Darja Reichman
Johanna
Vesna Slapar
Najstarejši pohabljenec
Borut Veselko
Mladi pohabljenec
Blaž Setnikar
Najmlajši pohabljenec
Miha Rodman
Boris, brez nog
Simon Šerbinek k. g.
Stari pohabljenec
Brane Grubar k. g.
Služabnik
Ciril Roblek k. g.
Čelistka
Judita Polak k. g.
Tehnično osebje
Tehnični vodja mag. Igor Berginc Inspicient in rekviziter Ciril Roblek Šepetalka Judita Polak Luč Nejc Plevnik Ton Tim Kosi Frizer in masker Matej Pajntar Garderoberka Bojana Fornazarič Odrski tehniki Jošt Cvikl, Robert Rajgelj, Boštjan Marčun, Marko Kranjc Kamberov, Ahmet Kurtović Lučni mojster (MG Ptuj) Simon Medved Tonski mojster (MG Ptuj) Danijel Vogrinec Rekviziterka in garderoberka (MG Ptuj) Irena Meško Odrski mojster (MG Ptuj) Andrej Cizerl Kodrič Tehnični sodelavec (MG Ptuj) Sandi Žuran