Thomas Bernhard

ZABAVA ZA BORISA

V Bernhardovi bravurozni maniri napisana drama prinaša prostor stvaritve vrhunskih režijsko-igralskih kreacij.

Zabava za Borisa (Ein Fest für Boris) je prva drama Thomasa Bernharda. Napisal jo je leta 1970 in v njej z radikalno družbeno kritiko ciljal natanko tja, kjer se je kotilo in pod pretvezo dobrodelnosti prikrivalo seme zla. Gre za neizprosno igro o dvoličnosti družbe in njenih posameznikov, ki z navidezno dobrodelnostjo poskušajo prikriti svojo čustveno hendikepiranost in željo po (pre)moči. 

Kot v vseh drugih njegovih dramskih in romanesknih delih je tudi v Zabavi za Borisa z analitičnim pogledom, ki ne prizanaša nikomur, avstrijski družbi kot prototipu sprenevedave kulture zadal ''smrtni udarec''. Usmeril ga je v dvolično moralo dobrodelnosti, ki za lažnim humanizmom skriva globoke korenine prikritega totalitarizma. Današnja podoba sveta žal kaže prav takšno ali pa še izrazitejšo sliko dvoličnosti in prikritega oblastništva. Prav na to želimo opozoriti z novo uprizoritvijo Bernhardove drame. Gre za zgodbo o ženski, ki v avtomobilski nesreči izgubi moža in ostane brez nog, njeno življenje pa postane srhljiv in grotesken prikaz dobrodelnosti. Invalidka, za katero skrbi služkinja Johanna, se namreč odloči, da se bo poročila s prav tako hendikepiranim klošarjem iz azila za brezdomce ter mu v svojem razkošnem domu omogočila lepše in prijetnejše življenje. Toda, kaj naj bi za brezdomca Borisa pomenilo lepše življenje? Izkaže se, da dobrotnica, ki jo Bernhard sarkastično poimenuje kar Dobra, ni tako dobra, kot se želi sama pokazati pred svetom na dobrodelnih prireditvah in humanitarnih plesih. Dobra se je namreč za svojo humano gesto odločila izključno iz egoističnih in narcističnih vzgibov. Čeprav je hendikepirana, pa s perfidnostjo oblastniške gospodarice do skrajne meje človeškega dostojanstva terorizira svojo negovalko in družabnico Johanno. Ta stoično sprejema neobrzdane samogovore svoje gospodarice in prenaša njena ponižanja. Nič manj oblasten in poln absurdnih kapric ni niti njen odnos do Borisa. Oba, Johanna in Boris, muhavost in zahtevnost svoje gospodarice prenašata nadvse vdano in potrpežljivo, medtem ko Dobra oba izrablja zgolj za svoja egoistično-sadistična dejanja.

Vsi trije osrednji liki drame so značilno bernhardovsko telesno zaznamovani. Njihova obsojenost na nedejavnost je v nasprotju s strastnimi in ognjevitimi besedami, ki bruhajo iz njih. Postavljeni so v zaprte, osamljene svetove, obsojeni na groteskno popačenost medsebojnih odnosov. Boris v Dobrinem snobovskem svetu postaja otopel in vedno bolj hrepeni po vrnitvi v azil. Dobrine manipulacije, ki izvirajo iz strahu pred samoto, iz želje po moči in družbenem priznanju, pa doživijo vrhunec v rojstnodnevni zabavi za Borisa, na katero so povabljeni vsi njegovi nekdanji tovariši, brezdomci iz azila.  

 

Nagovor direktorice: 

http://www.pgk.si/info/gledalisce/nagovor

Beseda umetniške vodje in dramaturginje:

http://www.pgk.si/info/gledalisce/beseda

Delo
Nika Švab
26. 06. 2019

Igra je izjemna, izpostaviti je treba Darjo Reichman, ki je v zlobi in vzvišenosti srhljivo prepričljiva, odlično ji parirata tudi Vesna Slapar in Simon Šerbinek. Svoje delo je dobro opravila tudi preostala igralska zasedba (Borut Veselko, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Brane Grubar k. g., Judita Polak k. g. in Ciril Roblek k. g.).

[pdf , 322 kb]
Ženska
Mirjam Novak
03. 06. 2019

Zelo prepričljiva je Vesna Slapar v vlogi Johanne, disciplinirane, hitre in pozorne služkinje, ki mora v sebi zatajiti vse, kar je na njej drugačnega in lepega, da bi se njena gospodarica ob njej ne počutila manjvredno. Dobimo vtis, da vsi liki zelo
trpijo, nihče pa si ne zmore pomagati, najti rešitve in poti iz težkih situacij.
 

[pdf , 362 kb]
Radio prvi
Jana Bajželj
29. 04. 2019

“Moja hendikepiranost na odru šokira” - prisluhnite pogovoru s Simonom Šerbinkom, ki je v predstavi Zabava za Borisa odigral naslovno vlogo.

https://radioprvi.rtvslo.si/2019/04/med-stirimi-stenami-182/

Jana
Smilja Štravs
20. 04. 2019

"Pomagati iz občega dobrega je utopija." Igralec in gledališki lektor Simon Serbinek iz Miklavža na Dravskem polju je v mladosti preživel nesrečo z vlakom in ostal brez nog. Ker nastopa le občasno, se vsaki vlogi posveti z vsem srcem.

[pdf , 826 kb]
Radio Sora
Jana Jenko
19. 04. 2019

Prisluhnite pogovoru z Darjo Reichman, igralko Prešernovega gledališča Kranj, ki je bila Nedeljska gostja voditeljice Jane Jenko na Radiu Sora.

http://www.radio-sora.si/arhiv-oddaj/nedeljski-gost/55/4028

Ars humana
Saška Rakef Perko
01. 04. 2019

»Kdor je za šport, ima množice na svoji strani, kdor je za kulturo, jih ima proti sebi, zato so vse vlade zmeraj za šport in proti kulturi«

https://ars.rtvslo.si/2019/03/ars-humana-202/

Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi
Saška Rakef Perko
24. 03. 2019

"To mojstrsko izpisano prvo Bernhardovo dramsko delo, ki ga, tako kot njegov celoten dramski opus zaznamuje izredna muzikalnost, gostobesedno izpisanega besedila na odru Prešernovega gledališča Kranj zaživi v vsej svoji pomenski kompleksnosti. V vrhunski igralski interpretaciji Darja Reichman in Vesna Slapar, glasbeno organizirane besedilne gmote Dobre udarjajo ob enozložnice in molk služabnice. Dinamika njunega intimnega odnosa se razpre v orkestrirano zvočno kompozicijo rojstnodnevne zabave pohabljencev, v sprevržen užitek moči, moči, ki jo omogoča pomoč, premoč."

[pdf , 69 kb]
Suzy
A. J.
23. 03. 2019

Odlični Darja Reichman, ki je igrala bogato invalidko, invalidkina služkinja Vesna Slapar in Simon Šerbinek v vlogi invalidnega Borisa so pred zbranimi razgrnili bridko zgodbo z družbenokritično ostjo, ob kateri ni nihče ostal ravnodušen. Z glasnim aplavzom so gostje premiere potrdili, da je ekipa gorenjskega gledališča v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj počastila spomin na slavnega avtorja drame, od čigar smrti letos mineva 30 let.

[pdf , 791 kb]
Gorenjski glas
Igor Kavčič
22. 03. 2019

»Igralci so zelo temeljiti, raziskujejo, se preizprašujejo in se ne bojijo poglobiti v stvari, ki niso ravno prijetne. Nimajo predsodkov, ne bojijo se poskusiti česarkoli, četudi jim to ni blizu oziroma jim je neznano. « 

[pdf , 318 kb]
Večer
Petra Vidali
20. 03. 2019

Darja Reichman je odlična izbira za lik gospodarice na vozičku (tako zelo drugačen od njene odlične prav tako na voziček priklenjene vloge Clare v prizoritvi Pred upokojitvijo), zlasti v drugem delu kot elizabetinsko našemljena kraljica z obrazno mimiko in histeričnimi premiki ustvari prepričljivo kreacijo.

[pdf , 350 kb]
Dnevnik
Gregor Butala
20. 03. 2019

Pri oblikovanju jedke podobe mučnega vsakdanjika, v katerega sta (kljub neenakemu razmerju moči) brezizhodno ujeta oba lika, sta igralki res izvrstni: na voziček prikovana Reichmanova spretno krmari skozi gosto gmoto besedila /.../ in čeprav se Johanna oglasi le občasno in na kratko, jo naredi Vesna Slapar - z zakrčeno in vseskozi nesproščeno držo, bolečine polnim izrazom, razdraženo hojo - prav enako zgovorno, kot je njena oskrbovanka.

[pdf , 489 kb]
Blog: Gledalec/Watcher
Peter Šalamon
20. 03. 2019

Kako presunljiva je tišina pomočnice (Vesna Slapar je imenitna v tej tišini) in kako resnične so besede Dobre. Darja Reichman jo je izklesala do popolnosti. 

[pdf , 0 kb]
Družina
Ksenja Hočevar
20. 03. 2019

Oba, Cankar in Bernhard, sta literarna virtuoza, oba občutljiva opazovalca dogajanja v družbi. Oba sta se upirala sprenevedavi morali srednjega sloja: moral bi biti tisti, ki goji in neguje etične vrednote, v resnici pa dela vse drugo in to je njuno največje ogorčenje.

[pdf , 171 kb]
Gorenjski glas
Igor Kavčič
20. 03. 2019

Zahtevno besedilo je v zemeljske okvire spretno postavila režiserka Snežana Trišić, ki je z igralsko ekipo znala vzpostaviti pravo kemijo. To se na prizorišču vidi vsak trenutek, ko smo priča komornemu vzdušju, ali ko oder postane »žur plac«.

[pdf , 189 kb]
Thomas Bernhard
Prva slovenska uprizoritev
Premiera
Premiera v Prešernovem gledališču Kranj 23. marca 2019 Premiera v Mestnem gledališču Ptuj oktobra 2019. Koprodukcija: Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj
130 min, z enim odmorom
Naslov izvirnika
Ein Fest für Boris
Prevajalec
Jani Virk
Režiserka
Snežana Trišić
Dramaturginja
Marinka Poštrak
Scenograf
Branko Hojnik
Kostumografka
Marina Sremac
Skladateljica
Irena Popović
Koreograf
Branko Potočan
Lektorica
Barbara Rogelj
Oblikovalec luči
Igor Berginc
Oblikovalec maske
Matej Pajntar
Asistentka scenografa
Sara Slivnik
Igrajo
Dobra, brez nog
Darja Reichman
Johanna
Vesna Slapar
Najstarejši pohabljenec
Borut Veselko
Mladi pohabljenec
Blaž Setnikar
Najmlajši pohabljenec
Miha Rodman
Boris, brez nog
Simon Šerbinek k. g.
Stari pohabljenec
Brane Grubar k. g.
Služabnik
Ciril Roblek k. g.
Čelistka
Judita Polak k. g.
Tehnično osebje
Tehnični vodja mag. Igor Berginc Inspicient in rekviziter Ciril Roblek Šepetalka Judita Polak Luč Nejc Plevnik Ton Tim Kosi Frizer in masker Matej Pajntar Garderoberka Bojana Fornazarič Odrski tehniki Jošt Cvikl, Robert Rajgelj, Boštjan Marčun, Marko Kranjc Kamberov, Ahmet Kurtović Lučni mojster (MG Ptuj) Simon Medved Tonski mojster (MG Ptuj) Danijel Vogrinec Rekviziterka in garderoberka (MG Ptuj) Irena Meško Odrski mojster (MG Ptuj) Andrej Cizerl Kodrič Tehnični sodelavec (MG Ptuj) Sandi Žuran