Tomislav Zajec 

FRANZ

Eden najuspešnejših hrvaških dramatikov Tomislav Zajec se v dramskem besedilu Franz dotika vznemirljive teme ugovora vesti, kar je v današnjem času, ko divja vojna v Ukrajini, še toliko bolj aktualen problem. Besedilo Franz namreč temelji na resničnem dogodku iz leta 1943, ko se je v nacistični eri zgodilo nekaj popolnoma nepredstavljivega: Franz Jägerstätter, preprost avstrijski kmet, mož in oče treh otrok se je drznil zoperstaviti Hitlerju, ko se je odrekel poslušnosti vermahtu in zavrnil sodelovanje v eni največjih vojnih morij; tako je postal simbol upora proti nacistični mašineriji. Svoj »ne« nacizmu je seveda plačal z življenjem in poniknil v anonimnost. Šele v zadnjem času se je, potem ko so ga razglasili za mučenca ter tudi po zaslugi drame »Jägerstätter« Felixa Mittererja in filmski upodobitvi njegovega življenja v filmu »Skrivno življenje« Terrenca Malicka, obudilo zanimanje za tega načelnega moža, ki je postavil etična vprašanja nad vse in se odločil raje za smrt kot za konformizem in poslušnost nacizmu.

Tako tudi Tomislav Zajec v svoji monodrami »Franz« postopoma in skozi oči »opazovalca« razkriva življenjsko pot in usodno odločitev Franza za vztrajanje pri etičnem načelu »Ne ubijaj«, namesto slepe poslušnosti Führerju. Ali kot pravi Franz: »Recimo, a ni pravzaprav smešno, ko se ne moreš odločiti, ali je ta vojna, ki smo jo začeli, pravična ali nepravična? Ampak ali se kdaj vprašate, če smo mi, nemški narod, tako rekoč misijonarji v tujih deželah, kakšni so torej ti misijonarji, ki odhajajo v neznano z brzostrelkami in tanki, da bi spregovorili o resnici?«

V vlogi Franza bomo lahko občudovali igralca Prešernovega gledališča Boruta Veselka.

Tomislav Zajec (1972) je hrvaški dramatik, romanopisec, pesnik in scenarist. Iz dramaturgije je na Akademiji za dramske umetnosti v Zagrebu diplomiral leta 2002 ter absolviral filozofijo in kroatologijo na hrvaških študijih. Sprva je opozoril nase kot pesnik s pesniško zbirko Natanajelov dnevnik, do danes pa je objavil že osem romanov. Leta 2000 je debitiral tudi kot dramatik z dramo John Smith, princesa Walesa, ki je bila uprizorjena v številnih gledališčih na Hrvaškem in v tujini. Sledila je prav tako uspešna drama Svinje, na Radiu Slovenija pa so uprizorili dramo Treba bi bilo peljati psa na sprehod. Pred kratkim je bila v SNG Drama Ljubljana uprizorjena tudi njegova drama Gospa Dalloway, ki jo je napisal po motivih romana Virginie Woolf. Za svoje drame je kar šestkrat prejel Držićevo nagrado za najboljše hrvaško dramsko besedilo, prevedene pa so v angleški, španski, francoski, nemški, madžarski, poljski, grški, češki, ruski in seveda v slovenski jezik.

Peter Srpčič (1972, Ptuj) je osnovno šolo končal v Kidričevem, gimnazijo na Ptuju (naravoslovno- matematična smer) in nato študij marketinga na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Po študiju ekonomije je doštudiral gledališko in radijsko režijo na AGRFT. Njegov prvi prevod je bilo besedilo Shirley Valentine Willyja Russella, ki sta ga z Alenko Tetičkovič postavila na oder Mestnega gledališča Ptuj spomladi leta 1998. Prevedel je še besedilo Gravža Roalda Dahla in Najstarejšo obrt Paule Vogel, ki jo je tudi uspešno zrežiral v ptujskem gledališču. Tudi pri predstavi Michael Kohlhaas je sodeloval kot prevajalec. Kot režiser je postavil mnoge predstave v slovenskih gledališčih in tujini, večkrat pa smo ga videli na odru tudi kot igralca. Nekaj časa po študiju je deloval kot samostojni kulturni delavec, kasneje kot poslovni svetovalec in predavatelj komunikacije. Od 1. aprila 2009 je direktor Mestnega gledališča Ptuj.