Naslov romana Slana zemlja se opira na trditev Lajoša Tacija, ki pravi, da je koren besede Bosna staroilirski in pomeni slano zemljo.

Roman je pripoved, ki temelji deloma na izmišljenih deloma na resničnih zgodovinskih osebah, in obravnava tematiko 2. svetovne vojne. Osrednja tema je zgodba o ljubezni dveh narodnih herojev Envera Šiljka in židinje Fride Laufer, članov odporniškega gibanja v Tuzli, ki sta zaradi svojega delovanja, doživela preganjanje fašistične oblasti ter tragično usodo.

Avtor s svojim romanom bije večni boj s pozabo, saj vrača dostojanstvo najmočnejšim besedam, ki obstajajo v vseh jezikih tega sveta, ne glede na vero ali narodnost. Po njegovih besedah je Umberto Eco, veliki italijanski romanopisec, literarni kritik, filozof, semiotik ter univerzitetni profesor, imel prav, ko je dejal, da: " … obstaja večni fašizem tako kot večno zlo, zato se mu mora postaviti v bran večno dobro, oziroma večni antifašizem. Z vsemi demokratičnimi silami moramo kljubovati novodobnemu fašizmu in poveličevati antifašizem, in to na vse načine, saj je to mnogo lažje, kot pa da bi v prihodnosti prišli do tega, da bi se pred fašizmom morali braniti s puško.«

Jasmin Imamović je do sedaj objavil 4 romane: Ubijanje smrti, Besmrtni jeleni, Obožavatelj trena ter roman Molim te, zapiši. Prav tako je avtor številnih esejev ter kratkih zgodb.

Njegovi romani so prejeli mnoge nagrade ter so prevedeni v več tujih jezikov. Jasmin je širši javnosti sicer poznan v vlogi župana Tuzle, ki je mestu omogočil velik razvoj ter dal zeleno luč mnogim zelo zanimivim projektom  (projekt Panonskih jezer, ustanovitev centra za inovacije …). Tuzla se je v času njegovega županovanja razvila v živahno bosansko središče, polno kreativnosti, inovativnosti ter novih poslovnih priložnosti.