Danes šteje samo zmaga. Zgodovina si zapomni zgolj tiste, ki so na vrhu. Ostali so le statisti.

Vse kar imata, vse kar jima preostane na poti do triumfa, sta onadva, z ramo ob rami. Praznina, luč in dva igralca. Heroja. Oba sta glavna junaka. Oba se borita za svoje mesto pred publiko, izbira sredstev ni vprašanje. Brezkompromisno, preko vseh ovir do vrhunske stvaritve, mojstrovine, remek dela.

Predstava vseh predstav, zdaj ali nikoli!

Naslov Predstava vseh predstav je zamišljen kot vodilo raziskave. Narediti predstavo, ki je v osnovi namenjena temu, da postavi igralca na goli oder in ga izrabi, do zadnje kapljice znoja. Njegovo bistvo, vse kar zna in kar zmore. Na kakšen način dokazati svojo vrhunskost, svojo vrednost, svoj talent? Igralec današnjega časa mora obvladati vse prvine in veščine umetniškega ustvarjanja bolj kot kadarkoli prej. Znati mora vse in to dobro. Kot je človek v sodobnem času “multitasker”, je tudi igralec soočen s tem, da svoje polje razmišljanja in umetniškega izraza širi na vse strani. V vseh formah in zmožnostih. Psihološko preigravanje vloge in ponotranjenje teksta je premalo. Razumevanje konteksta predstave, situacije, lika ne zadostujejo več. Transgresivna dejanja in subverzivni prijemi niso dovolj. Če nimaš te širine te povozi čas. Brez tega si povprečnež, prinašalec pisem, gužva.

Če ne misliš, da si najboljši igralec, nehaj igrati. Če ne misliš, da delaš najboljšo predstavo, je ne delaj. Če misliš, da razpisa ne boš dobil, ga ne piši. Heroj 2.0 govori točno o tem, ne gre za vprašanje vere ampak za popolno in slepo prepričanje, da Heroj 2.0 JE predstava vseh predstav.