Po mnogih letih skupnega življenja, se Richardu - postavnemu in čednemu moškemu srednjih let - vse bolj dozdeva, da je čas za odmik od zakonske rutine. Ker je njegova soproga Helen s sinom odšla na počitnice, se mu trenutek zazdi nadvse primeren ...

Ko s kozarcem viskija v roki med poslušanjem tekme meditira o svojih čarih in o vseh ženskah, ki bi jih lahko imel, ga skoraj ubije litoželezni lonec, ki pade z zgornjega balkona. Sreča v tej nesreči je tudi njena povzročiteljica (Ajda Smrekar): mlada, prikupna in privlačna podeželanka, ki poleti, ko so vsi na počitnicah, skrbi za sosedov vrtiček. Beseda da besedo in nekaj trenutkov zatem se Richard in dekle ob kozarčku penečega vina znajdeta pri njem na zofi. Čeprav sta si zelo simpatična, ne gre vse gladko. Richard obračunava z notranjimi očitki slabe vesti in napadi ljubosumnosti, ker izve, da se njegova žena, medtem ko on »sameva doma«, na večerji zabava s svojim občudovalcem. Dekleta, ki je ravno na prvi stopnički televizijske kariere, pa tudi ne mika zveza z nekom, ki je že poročen in bi bil lahko njen oče ali vsaj starejši brat. Nič ne kaže, da se bo iz tega izcimilo kaj več kakor le prijeten klepet. Pa vendar: po okusni večerji, začinjeni z obilo smeha, oba ugotavljata, da sta drug z drugim lahko tako naravna in sproščena, kot že dolgo nista bila.

Leta 1955 je Billy Wilder po Axelrodovi komediji posnel film z istoimenskim naslovom, uspeh filma pa je Axelroda zalučal med uspešne filmske scenariste. In prav iz tega filma je sloviti prizor, v katerem veter, ki piha skozi rešetke nad podzemno železnico, privzdigne frfotavo krilo dražestne Marilyn Monroe in jo poveliča v pop ikono 20. stoletja. Tedanja neusmiljena cenzura je filmsko različico te romantične komedije oropala sočnosti in žgečkljivosti – zato na koncu ne izvemo, kaj se je v resnici zgodilo. Sta končala med rjuhami ali ne? Na to vprašanje pa bo zagotovo odgovorila naša uprizoritev.