HLAPCI

Drama v petih aktih
»Ne oblast, ampak čast!«

Cankar je Hlapce pisal leta 1909, jih zasnoval kot politično satiro, a se je ta v tretjem dejanju sprevrgla v »tragiko«, kot je to sam označil.  

Boleča usoda junaka, učitelja Jermana, pokončnega in moralnega intelektualca, ki se mora umakniti političnemu pragmatizmu, koristoljubnemu sprenevedanju ter zlorabam in manipulacijam, je žalostno tragična tudi v današnjih časih, saj kaže na to, da se model delovanja političnih mehanizmov na Slovenskem, vse od nastanka drame, ni bistveno spremenil.

Hlapci so izšli leta 1910, v hipu povzročili škandal in ogorčene odmeve, cenzura je prepovedala uprizoritev na odru. Uprizorjeni so bili šele po Cankarjevi smrti, leta 1919, najprej v Trstu, potem pa še v Zagrebu in 11. decembra v Ljubljani, na odru današnje Drame.

»Blagor meni, ki opravljam ta sveti posel le zategadelj, ker bi se mi drugače zehalo na svetu. Ali se spominjaš, kako smo pisale nalogo o svetosti in vzvišenosti učiteljskega poklica? Jaz sem bila pohvaljena, ker sem najbolj lagala … ne besede o hribih in hribovcih, ne o zakrpanih bluzah, ne o pošvedranih petah, ne o krompirju v oblicah, ne o dolgih jezikih, ne o zarobljenem nadzorniku … o, koristna je bila tista naloga, zdaj se je izkazal njen namen: kdor se ni zgodaj naučil lagati, se bo dolagal s težavo do definitivnega lažnivca.«

175 minut, z odmorom
Režiser in avtor priredbe
Janez Pipan
Dramaturginja
Mojca Kranjc
Scenografinja
Sanja Jurca Avcı
Kostumografija
Leo Kulaš
Skladatelj
Aldo Kumar
Oblikovalec svetlobe
Andrej Hajdinjak
Lektor
Jože Faganel
Koreograf
Sebastjan Starič
Asistent režiserja
Luka Marcen
Asistent scenografinje
Tomaž Budkovič
Asistentka kostumografa
Lara Kulaš
Asistentka dramaturginje (študijsko)
Jasna Pintarič
Igrajo
župnik
Klemen Slakonja
nadučitelj
Tadej Toš
Jerman
Marko Mandić
Komar
Bojan Emeršič
Hvastja
Jurij Zrnec
Lojzka
Nina Ivanišin
Geni
Pia Zemljič
Minka
Barbara Cerar/Maša Derganc