Avtorski projekt

25.671

26. februarja 1992 je Slovenija iz Registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 oseb.

O predstavi

26. februarja 1992 je Slovenija iz Registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 oseb. Ti ljudje so dolga leta (nekateri izmed njih celo še danes) živeli brez dokumentov, brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja, brez možnosti za zakonito zaposlitev, šolanje ali za izhod iz države, brez možnosti za sodelovanje v političnem življenju ter v nenehnem strahu pred policijo in deportacijo. Zanje se je uveljavil naziv »izbrisani«.

Večina slovenskih medijev je leta in leta podpirala stereotipe o izbrisanih kot oficirjih JLA,  družbenih parazitih in sovražnikih slovenske samostojnosti. Vse do danes niti ena slovenska vlada ni do konca razrešila tega problema, tako kot niti eden od teh primerov ni bil pozitivno rešen na katerem od slovenskih sodiščih, kaj šele da bi se država problema izbrisanih lotila sistematično.

Obtožbe na račun izbrisanih se v slovenski družbi  kljub vsem težavam, ki so jih ti ljudje imeli, in kljub njihovim uničenim eksistencam – nadaljujejo še danes. Poleg standardnega repertoarja so jih zdaj doletele še obtožbe zaradi finančne škode, ki so jo s svojim bivanjem in delom na črno povzročili slovenskemu gospodarstvu.

S predstavo smo gostovali na 12. festivalu bosansko-hercegovske drame v Zenici in na 37. dnevih satire Fadila Hadžića v Zagrebu, uvrščena pa je tudi v tekmovalni in program showcase 48. festivala Borštnikovo srečanje.

Nagrade

Nagrada Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo predstavo v sezoni 2012/13

Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone prejme avtorski projekt 25.671 v režiji Oliverja Frljića in produkciji Prešernovega gledališča Kranj.

Avtorski projekt 25.671 je predstava, ki gledalca sooči s stvarnostjo tako ostro in kruto, kakor zmore biti ostra in kruta le resničnost sama. S pretehtanim naborom raznovrstnih uprizoritvenih postopkov, premišljenih že do skoraj manipulativnih razsežnosti, kolažira dokumentarnost z igranimi prizori in osebno intimo nastopajočih z okruški širše duhovne freske obstoječe družbe; pri tem od vseh prisotnih z neusmiljeno neposrednostjo zahteva preizpraševanje svoje vesti, a jim obenem odstira že pozabljeno možnost katarze.

Nagrada za umetniško vodstvo Marinki Poštrak na 48. festivalu Borštnikovo srečanje

Umetniško vodstvo je avtonomni, a pogosto prezrt element umetnosti, prapočelo vsake uprizoritve, v primeru uprizoritve 25.671 pogumno in družbeno ozaveščeno ter angažirano dejanje, tako v izbiri osnovne teme uprizoritve (ki »piči« v srž družbenih dogajanj) kot v izbiri režiserja in avtorske ekipe ter drznosti v pristopu. Marinka Poštrak – in z njo vse Prešernovo gledališče Kranj – je bila pripravljena tvegati, čeprav je vedela, da iz spoja vseh navedenih elementov (teme, ustvarjalcev, sproti nastajajočega besedila) lahko nastane le provokativna in kontradiktorna uprizoritev, ki bo ostro zarezala v slovensko družbeno in politično stvarnost, hkrati pa močno odmevala v umetniških krogih oziroma razpirala vprašanja o manipulaciji, odnosu med igralčevo zasebnostjo in vlogo ter vzbujala nelagodje v gledalcu. Uprizoritev 25.671 je logično nadaljevanje dolgoletne premišljene repertoarne politike.

Nagrada za vizualno podobo na JoakimInterFestu v Kragujevcu

Prešernovo gledališče Kranj je na letošnjem mednarodnem gledališkem festivalu JoakimInterFest 2013 sodelovalo v tekmovalnem programu z avtorskim projektom Oliverja Frljića o izbrisanih 25.671.
Uspešno turnejo po Srbiji (poleg Kragujevca je predstava obiskala še Vršac in Beograd) je Prešernovo gledališče kronalo tudi z nagrado. Strokovna žirija kragujevškega festivala je avtorskemu projektu 25.671 namenila nagrado za vizualno podobo. V obrazložitvi je poudarila predvsem asketsko, toda izredno ekspresivno vizualizacijo predstave.

Nagrada za najbolj pronicljivo prepoznanje aktualnih problemov sedanjosti

Avtorski projekt 25.671 v režiji Oliverja Frljića, ki govori o izbrisanih in s katerim se je Prešernovo gledališče Kranj pred dnevi predstavilo v tekmovalnem programu letošnjega 22. mednarodnega gledališkega festivala Kontakt, ki ta čas poteka v Torunju na Pojskem je bil deležen dobrega odziva občinstva, njegovo družbeno aktualnost pa je prepoznala tudi strokovna javnost.
Oliver Frljić, režiser predstave 25.671 v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj je namreč prejel nagrado časopisa Gazeta Wyborcza za najbolj pronicljivo prepoznanje aktualnih problemov sedanjosti.

Primorske novice
Petra Mezinec
14. 02. 2014

"Čeprav je od premiere minilo že skoraj eno leto, predstava 25.671 ne izgublja ostrine, naboja in moči. Pa ne le zato, ker je živa in interaktivna, marveč, predvsem zaradi tega, ker neizprosno postavlja neprijetna vprašanja, ki se jim, vsaj tisto uro in pol, kolikor traja predstava, ne moreš izogniti."

Odlomek iz kritike Petre Mezinec Ko izbrisani dobijo obraz za Primorske novice.

[pdf , 349 kb]
Primorski dnevnik
MKs
13. 02. 2014

Predstava se je takole dotaknila kritičarke Primorskega dnevnika: "Že dolgo časa me ni neka gledališka predstava tako šokirala, prevzela, postavila pred kruto realnost, vzbudila v meni občutek krivde. V ponedeljek sem si ogledala predstavo 25.671 - o Izbrisanih v Kosovelovem domu v Sežani, ki so jo krstno uprizorili 21.marca 2013 v Prešernovem gledališču Kranj, se pravi, da je že skoraj leto dni gostujoča in verjamem, da se je po serijskih ponovitvah okrepila, postala je realnejša, kruta in provokativna. Ko sem prebrala kritike, sem zasledila stavek: nihče ne bo predstave zapustil neprizdet. A zdaleč nisem mislila, da bo res tako."

[pdf , 252 kb]
Kranjčanka
Igor Kavčič
25. 10. 2013

Predstava je prejela nagrado za vizualnost na mednarodnem gledališkem festivalu Joakiminterfest v Kragujevcu. Žirija festivala je zapisala, da gre za asketsko, a zelo ekspresivno vizualizacijo na temo problematike izbrisanih.

[pdf , 227 kb]
Gorenjski glas
Igor Kavčič
08. 10. 2013

S predstavo o izbrisanih smo gostovali tudi na 22. mednarodnem gledališkem festivalu Divadelna v slovaški Nitri. Preberite si članek Igorja Kavčiča za Gorenjski glas.

[pdf , 192 kb]
Mladina
Heni Erceg
05. 07. 2013

Režiser predstave se je za Mladino pogovarjal s Heni Erceg.

Odlomek: "Intelektualca ne določa stopnja izobrazbe, ampak stopnja javnega angažmaja. Pravzaprav je neverjetno, kako malo ljudi iz gledaliških krogov javnost svojega poklica izrabi za kritiko odklonov."

[pdf , 1.8 mb]
Delo
Zala Dobovšek
28. 06. 2013

Uprizoritev, ki je zanetila vročekrvne debate, demonstrativne odhode iz dvorane, navdušujoče odobravanje in srdit odpor. Angažirana, surovo direktna in provokatorska postavitev je odločno razprla problematiko izbrisanih in v teater brezkompromisno prinesla/prenesla »resničnost bivanja« ter zamajala tla »modnim teorijam« o otopelosti sodobnega gledalca. No, tisti zbegani in strahopetno neopredeljeni so nadomestilo za komentiranje vsebine raje preusmerili v tarnanje o »že videnem režijskem principu«, marsikomu pa je pretresljiva odrska razgrnitev (netransparentne) problematike o izbrisanih zasadila temeljit, dolgoročen, zlasti pa intimen vpogled v lastna moralnoetična stališča. Kolikokrat nas v gledališču to sploh še doleti.

Delo
Zdenko Matoz
13. 06. 2013

Predstava je požela navdušenje tudi na festivalu v Zagrebu. Preberite si Delov članek Zdenkoa Matoza.

[pdf , 441 kb]
V soboto
Svetlana Slapšak
25. 05. 2013

Svetlana Slapšak je v Večerovi prilogi V soboto razmišljala o Gledališču nelagodnosti: "Položaj kulture in umetnosti pri odkrivanju odgovornosti je v določnem smislu stvar nebeške pravice: prav v kulturi so se od sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja pojavljali avtorji in stvaritve, ki so dokazovali nacionalne krivde drugih, ki so tujce označevali za krivce vseh svojih nesreč in predlagali celo akcije, da bi te druge omejili, jih odstranili, jih naredili nevidne. V tem smislu je zločin zoper izbrisane v Sloveniji prav zares nekaj, kar je bilo mogoče v kulturi prebrati, prej kot se je stvar zgodila oziroma še preden so izvedli upravno akcijo. Nacionalistična kultura je povzročila toliko duhovne bede in žalostnega smeha, da so nekateri pomislili na to, da se ne za umetnike ne za znanstvenika ne spodobi, da bi se s tem sploh ukvarjali. Kdo pa potem?"

Gorenjski glas
Igor Kavčič
24. 05. 2013

Igor Kavčič je za Gorenjski glas napisal članek o gostovanju na 12. festivalu Bosansko-hercegovske drame v Zenici z naslovom "Izbrisani" prepričali Zenico.

[pdf , 725 kb]
Večer
04. 05. 2013

Tudi Večer je poročal o 1400 zbranih evrih iz publike za odškodnine izbrisanim.

[pdf , 197 kb]
Dnevnikov objektiv
Uroš Škerl Kramberger
04. 05. 2013

Odlomek članka z naslovom Premislek o izbrisanih: Kriv? Da! Krivda.: "In morda je ravno ta fina zajebancija – aluzija na bosanske vice in vice o bosancih – s katero operira demonični Borut Veselko, mehanizem, ki gledalca pripelje do sofoklejevsko tragičnega konca; brezizhodnega, a hkrati olajšujočega, saj edina pot nazaj v »običajno« življenje vodi skozi popolno poistovetenje z izbrisanimi. Tehnični prijem, ki ga je za doseganje tega cilja vpeljal hrvaški režiser Oliver Frljić, je obrtniška mojstrovina, ki je ne kaže vnaprej razkrivati. Poanta izteka predstave pa je enostavna: če izbrisa ne doživiš, ga ne razumeš."

[pdf , 883 kb]
Svobodna misel
29. 03. 2013

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo pretresljive zgodbe o izbrisanih znašle v literarni ali gledališki obliki. Zgodilo se je v Prešernovem gledališču Kranj, kjer so na oder postavili zelo posebno, izredno angažirano predstavo z naslovom 25.671. Toliko je bilo namreč uradno izbrisanih oseb.
Režiser predstave je Oliver Frljić, ki je v zadnjih letih na celotnem prostoru nekdanje Jugoslavije nase opozoril z nekaj politično izjemno angažiranimi in kontraverznimi predstavami. Z igralci in igralkami kranjskega gledališča je ustvaril čustveno nabit odrski kolaž fiktivnih in dejanskih zgodb ter s trpkim političnim teatrom plast za plastjo razkriva in dokumentira tragiko izbrisa ter njegov absurd. Protagonisti na odru ne interpretirajo le svojih likov, temveč je režiser angažiral tudi njihove lastne mislene tokove in njihova lastna opažanja v zvezi z omenjeno problematiko. Občinstvo sledi nenehnim preskokom med režijsko vodenimi, torej zaigranimi trenutki in trenutki igralčevega lastnega razuma, njegovih lastnih občutij. Predstave nihče ne zapusti neprizadet.

Svobodna misel
29. 03. 2013

Odlomek kritike predstave iz Svobodne misli: "Protagonisti na odru ne interpretirajo le svojih likov, temveč je režiser angažiral tudi njihove lastne miselne tokove in njihova lastna opažanja v zvezi z omenjeno problematiko. Občinstvo sledi nenehnim preskokom med režijsko vodenimi, torej zaigranimi trenutki in trenutki igralčevega lastnega razuma, njegovih lastnih občutij. Predstave nihče ne zapusti neprizadet."

[pdf , 139 kb]
Večer
Petra Vidali
28. 03. 2013

25.671 da vsaj toliko kot o sporočilu, manipluiranju z izbrisanimi, misliti o mediju, angažiranemu gledališču torej. In to je ponavadi dober znak za predstavo. Vprašanje je, kak predznak dati dejstvu, da to ni predstava, ki bi jo človek gledal več kot enkrat. Čeprav se bo glede na vsakokratno konstelacijo publike dvoranski del predstave gotovo spreminjal, bo "igra" ostala ista. Ko jo usvojiš, ne ostane nič imanentnega, kar bi se vspostavilo vsakič znova.

Delo
Zala Dobovšek
28. 03. 2013

Zala Dobovšek v Delovi kritiki ocenjuje: "Igralci Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Miha Rodman, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko in Matjaž Višnar na eni strani izvajajo popoln moralistični terorizem, predstavljajo kolektivni (slovenski) ljudski glas, ki je v odnosu do izbrisanih neizprosen, dvojnih meril, nepoučen in kar je najhuje – brezbrižen. Skozi drugi aspekt nas prek pripovedi resnične tragične zgodbe spuščajo globoko v psihične stiske protagonistov, ozaveščajo z namerno prikritimi javnimi informacijami in pravnimi nedoslednostmi, ki zaokrožijo poanto, da je večinski nacionalni pogled na položaj izbrisanih precej izkrivljen in podatkovno zmoten."

[pdf , 211 kb]
Večer
Petra Vidali
28. 03. 2013

Petra Vidali se je po ogledu predstave v kritiki za Večer spraševala: "Je bil odvzem dokumentov vdor realnega v simbolno ali pa je režiranje publike iz vseh nas naredilo igralce v neki simbolni igri?"

[pdf , 477 kb]
Pogledi
Boštjan Tadel
27. 03. 2013

Iz Frljićevega intervjuja z Boštjanom Tadelom za Poglede: »Ne verjamem, da je umetnost lahko v političnem vakuumu, vedno živimo v konkretnem prostoru in času in torej konkretnih političnih okoliščinah – in vse to mora umetnost reflektirati.«

[pdf , 1.6 mb]
Radio Slovenija 1
Tadeja Krečič
22. 03. 2013

Prostor gledališča, kot ogledalo,v katerem naj bi videli resničnost, je tu pripeljano do skrajne točke in še dlje. Ne soočamo se z resnico, vanjo smo potisnjeni, do nje se moramo opredeliti, se angažirati, pa če to hočemo ali ne. Predstava 25.671 premika meje nekam, kjer še nismo bili. Angažma je velik, nastopajočih posebej - Vesne Jevnikar, Darje Reichman, Mihe Rodmana, Vesne Slapar, Aljoše Ternovška, Boruta Veselka, Matjaža VIšnarja, Maje Frančeškin, Maje Rekar in Bojana Stojanova.

Mladina
Marjan Horvat
22. 03. 2013

Marjan Horvat je v Mladinino kritiko predstave zapisal tudi: "Sicer pa Frljić tudi v tej predstavi ruši nevidno steno med igralci in občinstvom. Tako igralci zbirajo denar za odškodnine izbrisanim. Od gledalcev zahtevajo opravičilo, ker so se napak, ali pa mlačno, odzivali ob problemu izbrisanih. Gledalci morajo že na začetku predstave enemu izmed igralcev izročiti svoje osebne dokumente, da bi na koncu predstave sami prišli na oder ponje. Tako naj bi gledalci vsaj malo občutili, kaj pomeni biti brez dokumentov."

[pdf , 322 kb]
siol.net
Igor Đukić
21. 03. 2013

Igor Dukuć za Siolov portal vrhunec predstave opiše takole: "Zagotovo najbolj presenetljiv trenutek predstave, vsaj za občinstvo, sledi na koncu. Moški del igralske ekipe (Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Borut Veselko in Matjaž Višnar) nagovori občinstvo in ga prosi, da iz solidarnosti do izbrisanih dovoli uničenje osebnih izkaznic, ki smo jih gledalci ob vstopu v dvorano oddali v škatlo. Sledi mukotrpna tišina. V zrak suneta dve roki, moškega in ženske, ki to dovolita. S škarjami izkaznici uničijo. Tišina se nadaljuje. Igralci čakajo, ali se odzove še kdo. Odziva ni, zato se občinstvu zahvalijo. V ospredje stopi ženski del ekipe (Vesna Jevnikar, Vesna Slapar in Darja Reichman), ki razloži, zakaj pri tem dejanju ni sodelovala: iz lastnega prepričanja, da nasilje rodi samo nasilje, da uničenje osebnega dokumenta ne bo prineslo nove revolucije, rešitve."

[pdf , 123 kb]
Gorenjski glas
Igor Kavčič
19. 03. 2013

Režiser predstave se je za Gorenjski glas pogovarjal z Igorjem Kavčičem.

"Igralci ne igrajo, ampak izražajo svoje stališče?" - "Pri tem niti ne koristim pojma igra, ampak govorim o politični subjektivizaciji. Igralci na sceni ne ponavljajo več besedila dramskega avtorja, ne gradijo neke domišljijske situacije, ampak se poskušajo artikulirati glede na določeno problematiko, na ta način pa tudi postajajo politični subjekti."

[pdf , 607 kb]
Nedelo
Patricija Maličev
17. 03. 2013

Režiser predstave Oliver Frljić se je za Delo pogovarjal s Patricijo Maličev. Nastal je intervju z naslovom Govorim o stvareh, o ketarih drugi molčijo.

»Zanimivo bi bilo slišati, kako je tema, kot so izbrisani, našla pot v repertoarno gledališče.« - »Dogovor za sodelovanje s tem gledališčem sem imel že od prej. Delovni
naslov projekta je bil Poraz. Hotel sem se ukvarjati z različnimi vrstami poraza, ki jih je slovenska družba pretrpela v preteklih dvajsetih letih. In tako se je pokazalo, da je največji poraz slovenske samostojne države izbris. Država je tem ljudem kratila človekove pravice, nobena od vlad, ki so se nato zvrstile, ni pokazala prave volje za reševanje tega problema. Resolucija, ki bi dokumentirala izbris, ne obstaja. Kako to interpretirati drugače kot zanikanje dejstva, da se je izbris zgodil. Lahko ga kvalificiramo, kakor pač hočemo, toda v tem primeru gre za določeno obliko etničnega čiščenja. Ne gre pa pozabiti, da je to eno največjih etničnih čiščenj na območju nekdanje Jugoslavije.«

[pdf , 981 kb]
Delo
Marjana Hanc
26. 02. 2013

Režiser predstave Oliver Frljić se je za Delo pogovarjal z Marjano Hanc.

Odlomek:

"Imate tudi težko lastno izkušnjo. Ste zato tako občutljivi zaradi izbrisanih v Sloveniji?" - "Tudi sam sem bil izbrisan. Ko sem leta 1992 prišel iz Bosne na Hrvaško, nisem imel dokumentov, razen begunskega kartona. Bil sem begunec. Dobro vem, kaj pomeni živeti brez pravnega statusa v neki državi. Vse dokumente sem si uredil v treh letih, zato si tudi lažje predstavljam, kako je biti neviden, brez zdravstvenega in socialnega zavarovanja. No, tu pa se težave vlečejo 21 let. Ker institucije ne rešujejo na pravi način, zdaj gledališče prevzema to nalogo."

"Gledališče je torej sredstvo političnega boja, ki ima moč in lahko spreminja gledalca in družbo?" - "Da, gledališče poskuša prevzeti del družbene odgovornosti in rešuje probleme, ki bi jih sicer morale reševati državne institucije. Kakorkoli, gledališče se mora najprej vprašati, v kakšni družbi živimo in opredeliti težave, nato pa oblikovati svojo novo obliko."
 

[pdf , 601 kb]
Žurnal 24
Tina Bernik
26. 02. 2013

Za Žurnal 24 se je režiser predstave pogovarjal s Tino Bernik.

"Najbolj strašno je, da se je vse delalo v okviru zakona, tako kot v nacistični Nemčiji, ko je obstajal rasni zakon. Iztrebljanje Judov se je dogajalo v skladu z zakonom tako kot izbris. "

[pdf , 321 kb]
Dnevnik
Ana Perne

»Soočenje z odgovornostjo, izraz solidarnosti, tudi sočutje, vse to ima lahko različne oblike, tako kot so lahko različna čustva, občutja (ne)posredni odzivi (vsekakor odvisni tudi od same sestave občinstva), ki jih provokativno vzbudi Frljićeva družbeno izrazito angažirana predstava (njena scenografska podoba vključuje tudi predlog za spomenik izbrisanim). In vendar se prav povzročene razlike v odzivanju priležejo projektu, ki se loteva problematike izbrisanih in opominja na njeno nerazrešenost.«

Gorenjski glas
Igor Kavčič

Izjemni igralci na koncu ne dobijo zasluženega aplavza. Tema predstave, ki brez zadržkov napada naša čustva, grobo trka na našo vest in v nas vzbudi (ali pa ne) sram, ker nismo naredili nič za vrnitev človeškega dostojanstva izbrisanim, je močnejša. Temu, kar se izbrisanim dogaja že enaindvajset let, kakopak ne gre ploskati. Kaj želi povedati predstava, ki ne gladi publike, ampak jo provocira? Sporoča nam, da smo državljani bodisi kot pasivni ali aktivni udeleženci vedno del tega, kar se v državi dogaja. Zato moramo imeti državo vselej pod nadzorom, naše oči morajo biti odprte, da politika v našem imenu ne krši zakonov, ki smo jih ob osamosvojitvi in demokratizaciji družbe sami postavili. /.../
Kranjsko gledališče nas vselej postavlja pred ogledalo. Tokrat direktno, brezkompromisno, kot še nikoli. Prvi in doslej edini v Sloveniji. Projekt 25.671 bi preprosto morali videti vsi.

Avtorski projekt
Premiera
21. marec 2013
90 minut, nima odmora
Režiser in scenograf
Oliver Frljić
Kostumografka
Sandra Dekanić
Avtorica glasbe
Irena Popović
Tehnično osebje
Avtorji scenskega elementa Biro Filter arhitektura Dramaturginja Marinka Poštrak Lektorica Irena Androjna Mencinger Jezikovno svetovanje Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Bojan Hudernik Oblikovalec maske Matej Pajntar