Predstava, ki bo odkrito spregovorila o lovu na »drugačne« …

Martin Sperr (Handkejev in Fassbinderjev sodobnik) je leta 1965, pri svojih dvajsetih, napisal Lovske scene s Spodnje Bavarske, ki so z uprizoritvijo leta 1966 v Nemčiji postale prava senzacija. Leta 1968 je filmski režiser Peter Fleischmann zgodbo o homoseksualnem izobčencu in vaškem nasilju upodobil tudi v filmu z avtorjem drame v glavni vlogi Abrama.

Sperr na oder postavi prebivalce vasi in nam ob prikazu topoumnosti in zlobe vaščanov pripoveduje zgodbo o izločenosti homoseksualca in vseh, ki so kakorkoli drugačni. Kdor velja za homoseksualca, je iz družbe izločen že v mestu, v majhni provincialni vasi pa zanj sploh ni prostora. Tema Sperrove igre, ki v vseh teh letih žal ni izgubila aktualnosti, pa ni zgolj drugačnost posameznika, ampak realističen in izrazito plastičen prikaz vaške srenje in njenih zadrtih prebivalcev. V tem segmentu so Lovske scene s Spodnje Bavarske zelo podobne lanskoletnemu večkrat nagrajenemu Hanekejevemu filmu Beli trak, ki prav tako prikazuje na videz idilično vaško okolje, pod katerega povrhnjico se skrivajo zlorabe, vsakršna nestrpnost in nasilje. Ter seveda fašizem, ki skrivaj tli v vsakem od uglednih vaščanov in varuhov družbenega reda.

Martin Sperr - biografija

Usoda prezrtega dramatika (Marinka Poštrak)

O Sperrovih Lovskih scenah (napisal Rolf Dornbacher, prevedla Ana Grmek)

Kdor ne dela, naj je! (Boris Pintar)