Tako kot v Blazno resno zadetih se Desa Muck tudi v Blazno resno slavnih dotika problematike odvisnosti, tokrat odvisnosti od slave in zvezdništva, ki so ji zmeraj bolj izpostavljeni tudi mladostniki. V prvi vrsti pa je to zabavna komedija o lepotah in pasteh snemanja filma, o ljubezni do filma in seveda o nepozabnem prijateljstvu.

V BLAZNO RESNO SLAVNIH nam Desa Muck skozi oči najstnika, ki igra glavno vlogo v mladinskem filmu, prikaže vse sladkosti in pasti igralskega poklica, hkrati pa nas sooči z zakulisjem »tovarne sanj« in komičnimi situacijami, ki spremljajo snemanje filma.

Svojega junaka Desa Muck z njej značilnim humorjem in poznavanjem televizijskega in filmskega medija popelje vse od iluzije najstniškega filmskega zvezdnika, do deziluzije in soočenja s »kruto realnostjo« tovrstnih projektov. Skozi komične situacije razkrivanja »drobovja« filmske mašinerije najstniški junak ob pomoči režiserja Hijacinta spozna, da je cena za slavo in »zvezdništvo« včasih precej visoka, da pa jo je vredno »plačati«, saj je ustvarjanje filma navkljub številnim zapletom in neprijetnostim še zmeraj čarobno. Predvsem pa je pomembno zanj, saj med snemanjem osebnostno dozori in se sprejme v vsej svoji drugačnosti in enkratnosti.


Avtorice mladinskih uspešnic z naslovom BLAZNO RESNO … gotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj jo pozna staro in mlado. Za svojo mladinsko literaturo je Desa Muck prejela že več prestižnih nagrad in priznanj, da pa so njena prozna dela več kot primerna tudi za uprizarjanje, pa je dokazala tudi uprizoritev BLAZNO RESNO ZADETIH v Prešernovem gledališču Kranj z vsestransko avtorico v osrednji vlogi, kar je predstavi podelilo še prav poseben komedijski čar.

Ker je uprizoritev v hipu prerasla v uspešnico, smo se v Prešernovem gledališču odločili, da uprizorimo še  BLAZNO RESNO SLAVNE z Deso v osrednji vlogi Mame ter z legendarnim asistentom režije Petrom Zobcem, ki mu je knjiga tudi posvečena.


Predstavo je režirala Katja Pegan (direktorica gledališča Koper), ki je na oder Prešernovega gledališča postavila že dve uspešnici: Sapramiško Svetlane Makarovič in Blazno resno zadete Dese Muck.  

Po preizkušenem receptu je Blazno resno slavni Dese Muck še eno tistih besedil, ki humorno in nepretenciozno »blazno resno« uvajajo mladezen v velike teme in dileme; tudi slava je postavljena distancirano, in to dvojno, najprej skozi lik režiserja Hijacinta, ki ga, posneto in projicirano na horizont, odigra Peter Zobec kakor samega sebe, iz glave in z značilno dikcijo in anekdotičnim sižejem, dobrohotno in dobrodušno, in je med naturščiki najbolj suveren in iz enega kosa. To pripovedno distanco še poudarja čas dogajanja, sedemdeseta leta, in to prepoznavno domača, torej čas, ko prave slave in zvezdništva sploh še ni bilo, ko so bili rumeni mediji v plenicah in je veljalo vsako pojavljanje v televizijski reklami za blazen preboj. Muckova je duhovita m spretno izrablja dva žanra, retardirani socialni realizem, film, ki ga snemajo, je naslovljen Krvava njiva in ga sama uprizoritev učinkovito parodira in karikira, hkrati pa žanr mladinskega filma, ki ga mora nujno držati skupaj odraščajniška ljubezenska zgodba; večji problem nastane tam, kjer se ta pomeša z nič-nas-ne-sme-presenetiti zapletom, kjer z žanru lastno nujo mularija išče storilce drobnih kaznivih dejanj, deluje pa kot slepič, kot zastranitev, ki na silo poantira konec. Režiserka Katja Pegan in sodelavci, že utečena ekipa, ki je postavila že Blazno resno zadeti, je iniciacijo glavnega junaka v svet filma, Grega, podložila s hipijado; sedemdeseta leta so tako nostalgičen in hkrati barvit, živahen prostor, kar podčrtuje kostumografija Ane Matijevič, izbor glasbe Mirka Vuksanoviča in scenografija Damijana Cavazze. V stilu sedemdesetih let frivolno in ležerno, vsekakor pa predvsem sproščeno in z veliko prostora za improvizacije in individualne pristope h kreaciji vlog je vse skupaj tudi odigrano, od Hijacinta v mladih letih, ki ga Igor Štamulak povzorči kar po Zobcu in mu že zamlada obesi vse govorne in telesne prepoznavnosti, Muckova kot do karikature prignana ambiciozna mati in njen ustrezno okorni sin, na premieri gaje odigral Žiga Udir (v alt. Andrej Zalesjak), sta skoraj antologijski komični par, on odraščajniško introvertiran, z rokami v laseh in na debelo namazan z zadregami, ona potujuje in pretirava, njena igra je že sprotni komentar, Vesna Slapar kot njegova filmsko bolj izkušena igralska kolegica Veronika je sproščeno prikupna, razigrajo pa se tudi vsi preostali, pogosto proti karikaturi in tipizaciji. Izkupiček je tako simpatična in duhovita, nepretenciozna in včasih tudi malo potegnjena uprizoritev, ki (verjetno) učinkovito naslavlja svoje ciljno občinstvo.
Matej Bogataj, Delo, 14.9.2006


Zlata Mama v Krvavi njivi (Igor Kavčič, Gorenjski glas)

O predstavi na TV SLO

O predstavi na Kanalu A (oddaja E+)

O predstavi na POP TV

Petdeseta ponovitev slavnih (Igor Kavčič, Gorenjski glas, 20.40.2007)